APDEJT.si

Belgijski minister za obrambo Theo Francken in njegov francoski kolega Sébastien Lecornu sta dosegla dogovor, ki predvideva okrepljeno sodelovanje z belgijsko industrijo pri naročilu več sto francoskih oklepnih vozil. Francija se je zavezala k večjim gospodarskim donosom za belgijsko obrambno industrijo, kar je bil pomemben dejavnik pri sklenitvi dogovora. Sporazum poudarja pomen Belgije kot pomembnega partnerja.

Nova trgovinska ureditev med ZDA in EU je sprožila številne kritike po Evropi, saj jo nekateri označujejo za kapitulacijo ali podreditev ameriškim zahtevam. Analiza študije Svimez je pokazala, da bi Toskana lahko izgubila milijardo evrov zaradi novih carin, kar bi zmanjšalo regionalni izvoz v ZDA za 13 odstotkov. Strokovnjaki za govorico telesa so medtem ocenili, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na skupni tiskovni konferenci s Trumpom delovala napeto in nelagodno. Poleg carin se pojavljajo tudi vprašanja o vplivu dogovora na evropsko suverenost in njeno pripravljenost na morebitne konflikte.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o prodaji utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 750 milijard dolarjev, ki naj bi razbremenil evropsko gospodarstvo. Kljub temu, da je dogovor predstavljen kot pomemben korak, nekateri strokovnjaki, vključno z Ulrichom Reitzom iz FOCUS-online, opozarjajo, da bi lahko močno spodkopal evropske podnebne cilje. Medtem ko Donald Trump pospešeno prodaja ameriški plin, se zdi, da se Evropska komisija sedaj distancira od omenjene vsote, kar nakazuje na morebitno 'zračna številka' dogovora, kot navaja faz.net.

Evropska unija in Združene države Amerike so se dogovorile o komercialnem sporazumu, ki vključuje nakup 750 milijard dolarjev ameriške energije v treh letih. Ta obveznost vključuje predvsem utekočinjen zemeljski plin, surovo nafto in jedrska goriva. Mnogi strokovnjaki so ocenili sporazum, še posebej energetski del, kot nerealnega in okoljsko ter podnebno katastrofalnega.

Iran in Rusija sta podpisala sporazum o gradnji štirih novih jedrskih elektrarn v Siriku na jugu Irana. Sporazum je bil podpisan tik pred iztekom roka za sankcije ZN proti Iranu.

Ukrajinska državna skupina Naftogaz je s SOCAR Energy Ukraine, hčerinsko družbo azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR, sklenila svoj prvi sporazum o nakupu azerbajdžanskega zemeljskega plina. Ta dogovor, ki velja za pomemben mejnik v regionalnem energetskem sodelovanju, odpira novo poglavje v odnosih med Bakujem in Kijevom na področju energetike.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

Kolumbijsko ministrstvo za rudarstvo in energijo je sporočilo, da bo vlada podpisala sporazum o zaupnosti z Venezuelo za odkup podjetja Monómeros, ki je eden glavnih dobaviteljev gnojil v Venezueli. Ta sporazum bo omogočil začetek formalnih pogajanj o prodaji podjetja. Informacija je bila objavljena med zasedanjem ministrov za energijo skupine CELAC, kjer so obravnavali vprašanja energetske integracije in varnosti v regiji.

Po poročanju medijev je indonezijska vlada dosegla dogovor z ZDA o prenosu podatkov državljanov Indonezije. Sporazum o obojestranskih tarifah med državama naj bi vključeval tudi prenos podatkov državljanov Indonezije v ZDA. Vlada je po poročanju medijev pojasnila, da gre za komercialne podatke, ne za osebne podatke.

Slovenija in Hrvaška sta dosegli nov energetski sporazum, ki bo veljal od 24. julija 2025. Pogoji sporazuma predvidevajo sodelovanje na področju dobave in tranzita energentov, kar naj bi okrepilo regionalno energetsko varnost. Podrobnosti o vsebini sporazuma niso bile objavljene, vendar naj bi se nanašale na skupne investicije v energetsko infrastrukturo in izmenjavo znanja na področju obnovljivih virov energije.

Turčija je storila pomemben korak k nakupu bojnih letal Eurofighter Typhoon, saj je dosegla sporazuma z Veliko Britanijo in Nemčijo. Ti sporazumi naj bi omogočili dobavo več deset letal, s čimer bi Ankara okrepila svojo obrambo v vse bolj nestabilni regiji. Velika Britanija je podpisala predhodni sporazum, ki omogoča prodajo 40 novih letal za opremljanje turškega vojnega letalstva. Sporazum je bil podpisan v sklopu Mednarodne razstave obrambne industrije (IDEF) v Istanbulu.

Indonezijska vlada je potrdila svojo odgovornost za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov indonezijskih državljanov, do katerih naj bi imele dostop ZDA. Pojasnila je, da se prenos podatkov, kot je bil omenjen v okviru sporazuma o tarifah med Indonezijo in ZDA, nanaša le na specifične vrste podatkov. To zagotovilo prihaja po poročilih o morebitnem dostopu ZDA do občutljivih podatkov, pri čemer si Indonezija prizadeva zagotoviti pravno podlago za prenos osebnih podatkov iz države v ZDA.

Od 1. avgusta 2025 bo Agencija za voznike in vozila (DVLA) začela sprejemati vloge za zamenjavo vozniških dovoljenj za državljane Moldavije. Te spremembe bodo tisočem voznikov omogočile lažji dostop do britanskih cest, saj jim ne bo treba izpolnjevati nekaterih obstoječih zahtev za vožnjo v Združenem kraljestvu. Ukrepi Ministrstva za promet naj bi olajšali pogoje za voznike iz Moldavije.

Koordinacijski minister za gospodarstvo, Airlangga Hartarto, je pojasnil, da bo uvoz nafte in zemeljskega plina (LNG) iz ZDA prilagojen indonezijskim potrebam. Čeprav se omenja potencialni uvoz v vrednosti 15 milijard USD, podrobnosti in tehnični dogovor še niso zaključeni, kar pomeni, da je potrebno počakati na dokončno uskladitev pogojev med državama.

Špansko spletno izdajo Periodista Digital poroča, da je Armenija domnevno pristala na predajo nadzora nad Zangezurskim koridorjem Washingtonu. Med Armenijo in ZDA naj bi bil podpisan tajni memorandum, ki predvideva to predajo. Nadalje poročajo, da so Armenija, Azerbajdžan in ZDA uskladile osnutek memoranduma o vzpostavitvi prometnega koridorja v regiji Sjunik, imenovanega 'Trumpov most'. Dokument, ki je bil po navedbah virov usklajen 23. julija, naj bi urejal podrobnosti tega projekta.

Pakt med Albanijo in Italijo glede repatriacije migrantov je prepoznan kot potencialni model za celotno Evropsko unijo, ki se že leta spopada s krizo pri vračanju tujih migrantov. Na neformalnem srečanju Sveta EU za notranje zadeve v Københavnu je bil izpostavljen ta dogovor, pri čemer so se pomembne članice EU, kot so Danska, Nemčija in Francija, izrazile naklonjenost podobnim pristopom. Danski minister za migracije, Kaare Dybvad Bek, je ob tem opozoril na naraščajoče število prosilcev za azil. Italijanski mediji poudarjajo, da je ta sporazum zdaj dober primer za reševanje izzivov migracij v EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po ohranitvi omejitev za strateško jedrsko orožje ZDA in Rusije, kot jih določa pogodba Novi START, ki poteče februarja. Trump je to izjavo podal pred svojim odhodom na potovanje v Škotsko, kot je poročala agencija Reuters.

Rusija je sporočila, da je sestrelila več kot 80 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo motnje v letalskem prometu na moskovskih letališčih Domodedovo in Šeremetjevo ter v železniškem prometu v Rostovski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je po ruskem napadu z več kot 300 droni in 30 raketami poročal o eni smrtni žrtvi in ranjenih. Medtem je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha napovedal načrte za vrnitev tradicionalnih ukrajinskih imen za tuja mesta.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je napovedala uvedbo novih omejitev za mehiške letalske družbe in ogrozila dolgoletno partnerstvo med družbama Delta Air Lines in Aeroméxico. Glavni razlog za ta ukrep je domnevno neizpolnjevanje dvostranskih sporazumov s strani Mehike. Ameriški sekretar za promet, Sean Duffy, je celo predlagal preklic protimonopolne imunitete, pod katero deluje zavezništvo Delta in Aeroméxico, kar bi lahko močno vplivalo na obe družbi.

Srbsko ministrstvo za delo je potrdilo, da vlada ni sklenila bilateralnih sporazumov ali memorandumov o mobilnosti delovne sile z drugimi državami, vključno z Gano. Izjava je bila podana kot odziv na napačne informacije v javnosti o domnevnem sporazumu o "uvozu" delavcev iz Gane. Ministrstvo je poudarilo, da je zaščita domačega trga dela absolutna prioriteta pri oblikovanju politik na tem področju.